
Državni zbor danes obravnava interpelacijo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, ki so jo vložili poslanci NSi in SDS. Predlagatelji iz opozicijskih vrst so ministru očitali katastrofalne razmere na področju dolgotrajne oskrbe, da se zakon ne izvaja skladno s predvideno časovnico, kljub plačevanju obveznega prispevka pa vse storitve še vedno niso na voljo. Maljevac je vse očitke zavrnil in dodal, da je aktualni vladi po "30 letih praznine" končno uspelo urediti področje dolgotrajne oskrbe. Ocenil je tudi, da trenutno poteka največja gradnja javnih najemnih stanovanj v zadnjih 20 letih. Koalicijske partnerice so dosedanje Maljevčevo delo ocenile kot zelo pomembno, zato interpelacije – pričakovano – ne bodo podprle.
Državni zbor se sestaja na izredni seji, na kateri poslanci obravnavajo interpelacijo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. To so vložili poslanci NSi in SDS, ki ministru očitajo neučinkovitost na področju dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike. Za uspeh interpelacije je potrebnih 46 glasov, predlagatelji jih imajo skupno 32.
Očitke na račun ministrovega dela so predlagatelji sicer strnili v tri ključne točke. Očitajo mu nepregledno porabo in razpolaganje z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, zavajanje javnosti glede storitev dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike ter načeto zaupanje v ministrsko funkcijo.
Vodja poslanske skupine NSi in prvopodpisani pod interpelacijo Janez Cigler Kralj je uvodoma dejal, da se minister Maljevac in vlada Roberta Goloba igrata z usodo najranljivejših. Spomnil je, imel Maljevac dve leti in pol časa, da po razveljavitvi že sprejetega zakona – v času tretje vlade Janeza Janše – pripravi izvedljiv sistem dolgotrajne oskrbe, vendar je minister "čakal in zavlačeval in nato prišel z novim, slabšim zakonom".
"Če ne znate in če ne zmorete, odidite"
Glede interventnega zakona, ki ga je vlada sprejela v četrtek, torej tik pred interpelacijo, je po njegovem mnenju "podpis kapitulacije ministra Maljevca" in priznanje, da zakon ni izvedljiv.
Kot enega glavnih razlogov za vložitev interpelacije je Cigler Kralj navedel odločitev ministra, da se s 1. julijem začne pobirati prispevek za dolgotrajno oskrbo, čeprav vse storitve še niso bile zagotovljene. "Obrtniki, podjetniki, kmetje in vsi, ki ustvarjajo, so bili z začetkom julija na polno obremenjeni s tem prispevkom," je dejal in dodal, da so bili zaradi tega prispevka ogorčeni tudi upokojenci zaradi dodatne obremenitve njihovih pokojnin.

Po besedah vodje poslancev Nove Slovenije je interpelacija že dosegla del svojega namena, saj je vlado prisilila v hiter odziv in pripravo interventnega zakona, ki pa ne prinaša rešitve, saj zakon ne vsebuje ključnih ukrepov, med drugim 30-odstotnega povišanja plač zaposlenih v sistemu dolgotrajne oskrbe.
Kritičen je bil tudi do neurejenega informacijskega sistema, saj v Sloveniji leta 2025 za najranljivejše uvajamo ročno izdajanje odločb", zaradi česar po njegovih besedah vlada ustvarja veliko zmedo, ki dodatno obremenjuje uporabnike in zaposlene.
Maljevca je Cigler Kralj obtožil izmuzljivosti pri navajanju podatkov o številu izdanih odločb za dolgotrajno oskrbo na domu. Kot je dejal, je bilo oddanih več kot 4.000 vlog, dokazane pa naj bi bile zgolj tri odločbe, kar je označil kot "sramotno in norčevanje iz ljudi." Opozoril je, da v sistemu ostaja več tisoč nerešenih vlog, medtem ko je v čakalnih vrstah za institucionalno oskrbo okoli 38.000 starejših.
Minister po njegovih besedah ni predvidel rešitve za tiste, ki bodo v vmesnem obdobju med zamikom izvajanja zakona in njegovo polno uveljavitvijo potrebovali namestitev v domovih za starejše. "Če ne znate in če ne zmorete, odidite," je pozval Maljevca ter dodal, da so razmere na področju dolgotrajne oskrbe so katastrofalne.
"Ministrov gradbeni projekt je gradnja iluzij"
Poslanka Alenka Helbl iz SDS pa je ministru med drugim očitala opustitev dolžnega ravnanja na področju dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike. Poudarila je, da mladim jemlje prihodnost in jih sili v draga državna najemna stanovanja. "Režete trakove stanovanj, ki so jih zgradile prejšnje vlade, vi pa niste pripravili ničesar novega," je dejala. Ministru je očitala tudi, da se hvali z rekordnim številom stanovanj, ki pa jih ni.
Prepričana je, da je ministrov največji gradbeni projekt "gradnja iluzij". "Na papirju imate 1000 stanovanj, v realnosti pa nič. Mladim ste zaprli vrata do lastnega doma, odpirate jim pa vrata v odvisnost od države," mu je očitala.
Poudarila je tudi, da očitki v interpelaciji niso napad na javno in dostopno dolgotrajno oskrbo in stanovanjsko politiko, kot je po njenih besedah Maljevac večkrat javno dejal, ampak so v interpelaciji zapisana in očitana ministrova dejanja oziroma njegova neoperativnost.
Zvonko Černač iz vrst SDS pa je bil med drugim kritičen do tega, da se število uporabnikov e-oskrbe ni povečalo, ampak jih je približno 5000, kar je toliko kot v času prejšnje vlade, ko je projekt E-oskrba na daljavo začel izvajati Telekom Slovenije skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije. "Če bi delo nadaljevala prejšnja vlada, bi bilo teh uporabnikov danes približno 15.000," je dejal. E-oskrbo namreč po njegovih besedah potrebuje med 15.000 in 20.000 ljudi.
Po zaključku razprave, za katero ima državni zbor na voljo 14 ur in pol, bo sledilo glasovanje o ministrski usodi Maljevca. Za uspeh interpelacije je potrebnih 46 glasov, predlagatelji jih imajo skupno 32. Minister uživa podporo koalicije, s tem pa tudi zadostno število glasov, da ostane na ministrski funkciji.
Maljevac o 30 letih praznine na področju dolgotrajne oskrbe
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevacje v odgovoru na očitke poudaril, da je Slovenija v zadnjih desetletjih doživela razkroj socialne države, pri čemer je "politika za drobiž prodajala javna podjetja" in "na plečih najbolj ranljivih iskala priložnosti za posel".
Vzpostavitev novega resorja za solidarno prihodnost januarja 2023 je označil kot nujen korektiv na poti k osnovnemu dostojanstvu ljudi", interpelacijo pa za poskus opozicije, da si "izmišljajo domnevne argumente, zakaj je zasebni trg boljši od javnih storitev. Po njegovih besedah je pri dolgotrajni oskrbi in stanovanjski politiki ključno vprašanje, "ali nam je kot skupnosti resnično mar za naše najstarejše, za mlade, za delavke in delavce".
Minister je zavrnil očitke o zamiku implementacije dolgotrajne oskrbe, ob tem pa je spomnil na 30 let praznine na tem področju, ko 33 nekdanjih ministrov in 18 poskusov zakonov ni bil vzpostavljen dober sistem dolgotrajne oskrbe. Na ministrstvu so pripravili nov zakon in dve noveli zakona, sprejeli so 17 izvedbenih pravilnikov ter zagotovili vir financiranja dolgotrajne oskrbe z obveznim prispevkom.
Poudaril je, da je prvič v zgodovini države vzpostavljen "stabilen in predvidljiv sistem financiranja tega področja", 1. decembra pa se bo močno izboljšal še dostop do dolgotrajne oskrbe v domovih za starejše, saj zakon uvaja t. i. kapico, ki bo ceno bivanja v teh ustanovah omejila pri znesku minimalne zajamčene pokojnine.

Pri vlaganjih v domove je omenil, da je hkrati v teku več kot 70 investicij po vsej Sloveniji v skupni vrednosti več kot 250 milijonov evrov. Po njegovih zagotovilih nikoli doslej ni bilo hkrati v teku toliko projektov.
Vidne korake naprej pa so naredili tudi na stanovanjskem področju, je poudaril. Tako je vlada za stanovanjsko področje v zadnjih dveh letih zagotovila 151 milijonov evrov. Novi zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj pa v obdobju od leta 2025 do leta 2034 zagotavlja 100 milijonov evrov letno.
Interpelacijo vidi kot sredstvo za spodbujanje razprave, ki ne bo v dobro ljudi, ampak bo obrambna linija kapitala, zasebnih podjetij in zaslužkov na plečih ljudi v stiski. Hkrati je navedbe iz interpelacije ocenil kot opravičevanje nedela v preteklosti in dodal: "Je napad na idejo, da lahko vsi živim dostojno."
SD opozarja na pomanjkljivosti na področju dolgotrajne oskrbe, a ministra podpira
V predstavitvi stališča poslanske skupine SD je poslanec Soniboj Knežak poudaril, da naloge, ki si jih je minister Maljevac zadal ob ustanovitvi resorja za solidarno prihodnost, zagotovo niso bile preproste, še posebej zato, ker so začeli vzpostavljati popolno novi steber socialne zaščite in sistema dolgotrajne oskrbe, na katerega je država čakala več kot 20 let.
Je pa Knežak opozoril tudi na odgovornosti pri izvajanju reform na področjih dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike. V SD so sicer večkrat opozorili na izjemno pomanjkanje kadrov na centrih za socialno delo, na nujnost pravočasne priprave informacijskega sistema ter sprejetja podzakonskih aktov, pa tudi na sistemske rešitve kadrovske krize pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe.
Pri stanovanjski politiki so izpostavili nujnost nepovratnih sredstev za občinske stanovanjske sklade, zadostnih stavbnih zemljiščih in poenostavitvi postopkov. Po dolgotrajnih usklajevanjih se je zakonodaja začela izvajati, zato so "določeni zapleti in težave pričakovani, vendar "zamiki, zapleti in težave, ki so pogosto povsem objektivne narave, po naši oceni ne predstavljajo dovolj tehtnega razloga za interpelacijo zoper ministra".
Ob tem je poslanec SD ocenil, da bi zamenjava ministra pred koncem mandata le še dodatno upočasnila in otežila pripravo nujno potrebnih ukrepov. "V teh ključnih mesecih, ki nas še ločujejo do konca mandata, potrebujemo ministra s polnimi pooblastili in jasno odgovornostjo," je poudaril. Po njegovih besedah se mora politika zdaj v celoti osredotočiti na sprejetje zakonodaje in konkretne rezultate. Interpelacije ministra Maljevca v SD ne bodo podprli.
Jakopovič: Ali Slovenija še verjame v načelo solidarnosti?
Milan Jakopovič (Levica) je v stališču najmanjše koalicijske poslanske skupine poudaril, da interpelacija ministra za solidarno prihodnost presega vprašanje enega ministra, saj gre predvsem za razpravo o tem, ali Slovenija še verjame v načelo solidarnosti. Po njegovih besedah bistvo razprave niso zakoni in njegovi členi, temveč starejši, ki že desetletja čakajo na pomoč, mladi, ki si ne morejo privoščiti doma in družine, ki se borijo za preživetje.

Ministrstvo za solidarno prihodnost po njegovih besedah "ne le napoveduje, temveč tudi izvaja reforme, ki bodo po dolgih letih zamud prinesle resnične spremembe". Jakopovič je spomnil, da je bila dolgotrajna oskrba v preteklosti le politična tema brez praktične uresničitve, saj ni imela urejenega financiranja ne mreže izvajalcev.
"Trenutna vlada je kot prva priznala, da dosedanji pristopi niso bili učinkoviti," je dejal in poudaril, da se sistem zdaj postopno vzpostavlja na temeljih solidarnosti. Dolgotrajna oskrba se zdaj financira iz vira obveznega prispevka, uvedena je pravica do oskrbovalca družinskega člana, širijo se programi pomoči na domu in e-oskrbe, gradijo se nove zmogljivosti v domovih starejših, kjer bo "oskrba končno cenovno dostopna".
Podobne spremembe pa se po besedah poslanca Levice dogajajo tudi na področju stanovanjske politike, ki je bila dolga desetletja prepuščena trgu. "Kjer država gradi, trg ne divja. Kjer obstaja javna ponudba, špekulacije izgubijo moč. To je bistvo spremembe, ki jo Slovenija danes uvaja " je poudaril. Trenutno se v državi prvič sistemsko gradijo javna najemna stanovanja in se vzpostavlja stabilno financiranje gradenj.
Po mnenju Levice je interpelacija ministra Maljevca politično motivirana, očitki pa da niso usmerjeni v posamezne postopke, temveč v "spremembo družbene paradigme v razumevanje, da mora država postaviti človeka pred logiko trga".
Zahteva po politični odgovornosti zaradi nedelovanja sistema
V poslanski skupini nepovezanih poslancev po besedah Eve Irgl vidijo interpelacijo predvsem v luči zahteve po politični odgovornosti ministra Simona Maljevca zaradi nedelovanja sistema dolgotrajne oskrbe. Stanje na terenu ni dobro, ljudje pa že nekaj mesecev plačujejo prispevek za storitve, ki jih država v tem trenutku še ne zmore zagotoviti.
Opozorila je, da je informacijski sistem, ključen za izdajo odločb, še vedno v fazi razvoja, kar po njenih besedah ustvarja "zmedo, dodatno birokracijo in nedopustne zamude". "Imamo prispevek, ki ga ljudje plačujejo, nimamo pa delujočega sistema," je dejala in dodala, da so domovi za starejše v hudi kadrovski krizi, zaradi česar je po podatkih Skupnosti socialnih zavodov več kot 1.100 postelj v domovih nezasedenih.
Posebej je izpostavila tudi problematiko institucionalnega varstva oseb z demenco, ki nujo potrebujejo 24-urno oskrbo v varovanih oddelkih, a jih domovi pogosto zavračajo, ker nimajo izpolnjenih vseh normativov za njihovo oskrbo. Kritična je bila tudi do zapletov pri priznavanju statusa oskrbovalcev družinskih članov, ki so po pridobitvi statusa izgubili dodatek za pomoč in postrežbo. Po njenem mnenju je vlada ubrala napačen pristop, ki temelji na načelu "najprej denar, potem sistem", zaradi česar bodo v poslanski skupini nepovezanih poslancev interpelacijo zoper ministra za solidarno prihodnost podprli.
Svoboda: Očitek o uporabi prispevka za dolgotrajno oskrbo za druge namene je neutemeljen
V Svobodi menijo, da interpelacija temelji na političnem populizmu. Aktualna vlada se je vzpostavljanja sistema dolgotrajne oskrbe po njihovem prepričanju lotila sistematično, stvari pa tečejo v pravo smeri.
Odločbe o dolgotrajni oskrbi na domu se po besedah poslanca Svobode Jurija Lepa izdajajo, sistem dolgotrajne oskrbe pa postaja cenejši. Očitek, da se bo prispevek za dolgotrajno oskrbo uporabljal za druge namene, se mu zdi neutemeljen, saj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije sredstva iz prispevka zbira na ločenem računu.

Glede stanovanj pa je dejal, da je bilo v mandatu te vlade do zdaj zgrajenih skupaj približno 2000 stanovanj. Dodatnih 545 stanovanj gradijo, za 692 stanovanj pa so izdali gradbeno dovoljenje, v postopku pridobivanja dovoljenja jih je 1338. Projekti se izvajajo po vsej državi tako v večjih mestih kot v manjših občinah, je povedal.
Dean Premik iz Svobode je medtem obžaloval, da predlagatelji skušajo z interpelacijo nabirati politične točke. Kot veliko prednost nove ureditve je navedel, da bodo stanovalci v domovih za starejše od 1. decembra plačali le za nastanitev in prehrano, in sicer največ v znesku zagotovljene pokojnine za 40 let delovne dobe. Ta letos znaša 782 evrov. Ta kapica bo veljala za standardno nastanitev, ki je dvoposteljna soba s souporabo sanitarij.
"V politiki je treba prevzeti odgovornost, če ne narediš nič"
Poslanec SDS Andrej Poglajen je ministru med drugim očital, da ni sledil obljubam iz koalicijske pogodbe, kjer je koalicija napovedala, da bodo z uvedbo naprednih urbanističnih konceptov podeželje naredili privlačno za življenje mladih.
"Na podeželju ni bilo narejenega praktično nič. Niti ene konkretne spodbude, niti enega projekta niti ene reforme, ki bi dale mladim razlog, da tam ostanemo. Vse je ostalo na papirju, tako kot večina vaših obljub," je bil oster.
Prepričan je tudi, da se dolgotrajna oskrba ne izvaja, saj Maljevac ni zagotovil osnovnih pogojev, kot so oskrbovalni centri, izvajalci, kader ali digitalna infrastruktura, prav tako pa ne izdajajo odločb.
Dodal je, da bodo v SDS interpelacijo podprli, ker verjamejo, da je v politiki treba prevzeti odgovornost, kadar ne narediš nič, da bi realiziral lastne obljube.
NSi: Denar za dolgotrajno oskrbo ni porabljen pregledno
Aleksander Reberšek (NSi) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin ministru očital, da je ob nastopu funkcije obljubljal začetek gradnje 5000 stanovanj do konca mandata, vlada pa je zagnala gradnjo le nekaj deset stanovanj, med drugim na Jesenicah, v Lendavi in Lukovici.
Opozoril je, da ministrstvo za solidarno prihodnost še vedno ni pripravilo novega nacionalnega stanovanjskega programa, čeprav se zdajšnji izteče konec letošnjega leta.
Prav tako je bil kritičen, da zbrani denar iz novega prispevka za dolgotrajno oskrbo ni porabljen pregledno, ljudje pa ne vedo, kam ta denar gre. V NSi bodo interpelacijo podprli, je napovedal Reberšek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje